Zakaj Nekaterih Ljudi Ne Maramo V Svoji Bližini?

Irena
Avtor: Irena 191 Ogledov Predviden čas branja: 3 min
Predviden čas branja: 3 min

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste ob določeni osebi začutili neprijetno napetost – pa niste točno vedeli, zakaj? Ni vam storila nič slabega, a kljub temu vam njena bližina ne ustreza. Ne skrbite – to je popolnoma človeško. V tem zapisu bomo pogledali, zakaj do tega prihaja, in kaj nam to lahko pove o nas samih.

1. Neujemanje energij in osebnosti

Ljudje smo kot radijske frekvence – z nekaterimi se “uglasimo” takoj, z drugimi pa nikakor. Lahko gre za drugačen življenjski tempo, komunikacijski slog ali celo za občutek, da nas nekdo “izčrpava”, čeprav ne reče nič slabega. To ne pomeni, da je oseba slaba – pomeni le, da nismo kompatibilni na neki globlji ravni.

2. Nezavedni sprožilci iz preteklosti

Včasih nas nekdo spominja na osebo iz naše preteklosti, s katero imamo neprijetne izkušnje – na primer bivšega partnerja, toksičnega sodelavca ali zahtevnega starša. Naš um (in telo) to zazna, še preden se mi tega sploh zavemo. Tako se lahko zgodi, da nas nekdo moti zgolj zaradi mimike, tona glasu ali načina gibanja.

3. Notranji konflikti in ogledala

Nekateri ljudje nas motijo zato, ker nas nehote soočijo z delom nas samih, ki ga ne želimo priznati. Morda nas zmoti njihova samozavest, ker si mi ne upamo izraziti svojega mnenja. Morda nas moti njihova spontanost, ker smo sami preveč zadržani. V psihologiji pravimo temu “ogledalo” – drugi nas nehote soočijo z lastnimi sencami.

4. Pomanjkanje zaupanja ali občutek ogroženosti

Če nekdo oddaja signale, da ni iskren, spoštljiv ali je morda manipulativen, naš sistem za preživetje to zazna kot potencialno grožnjo. To je naraven obrambni mehanizem – evolucijsko pogojen odziv, ki nas želi zaščititi.

5. Različne vrednote in življenjski pogledi

Včasih nas od nekoga oddalji preprost razkorak v vrednotah. Če nekdo izraža prepričanja ali obnašanje, ki so v nasprotju z našimi temeljnimi vrednotami (spoštovanje, poštenost, empatija ipd.), se bo pojavil odpor – pogosto tudi brez očitnega konflikta.


Kaj lahko naredimo?

Ni nujno, da moramo vse ljudi sprejeti v svoje življenje. A koristno je, da se vprašamo:

  • Me ta oseba res ogroža – ali samo izziva moj notranji svet?
  • Je možno, da me moti nekaj, česar si sam ne dovolim?
  • Ali morda prepoznavam stare vzorce, ki še niso zaceljeni?

Včasih je dovolj že zavedanje, da lažje razumemo svoj odziv – in ne obsojamo ne sebe, ne drugega.


Neprijetni občutki do določenih ljudi niso nujno slabi – so lahko priložnost za samorefleksijo. Pomembno je, da se znamo poslušati in hkrati ohranjati spoštovanje do sebe in drugih. Vsak človek namreč nosi svojo zgodbo – mi pa imamo pravico izbirati, komu dovolimo, da postane del naše.