NASin rover Curiosity, je odkril starodavne sledi tekoče vode na Marsu

Zanimivo
Avtor: Zanimivo 436 Ogledov Predviden čas branja: 7 min
Predviden čas branja: 7 min

Naslednje poglavje v raziskovanju Marsa


NASin rover Curiosity, ki od leta 2012 vztrajno pregleduje površje Rdečega planeta, je poskrbel za prelomno odkritje: v 3,7 milijarde let starih kamninah v kraterju Gale je našel dokaze, da so na Marsu v daljni preteklosti obstajala plitva vodna telesa, ki niso bila prekrita z ledom. Gre za sledi valovnih oblik, podobnih tistim, ki jih na Zemlji puščajo plitva jezera ali morska obrežja.

Slike valovanja na Marsu, ki jih je posnel rover Curiosity. Zasluge: NASA

Slike valovanja na Marsu, ki jih je posnel rover Curiosity. Zasluge: NASA

Te drobne, valovite strukture, imenovane valovni grebeni (ang. wave ripples), nastanejo na pesku ali mulju, ko se voda, ki jo poganja veter, pomika naprej in nazaj pri plitvih obalah. Ekipa znanstvenikov je prepričana, da so se na Marsu ohranile prav takšne kamnite strukture, ki nedvomno nakazujejo, da je bila voda tam tekoča in izpostavljena atmosferi — ne pa zamrznjena pod debelo plastjo ledu.

Mars: rdeči planet s skrivnostno zgodovino

Mars je četrti planet Osončja in drugi najmanjši med glavnimi planeti. Prepoznaven je po svoji značilni rdeči barvi, ki jo povzroča prisotnost železovega oksida v površinskem materialu. Zaradi podobnosti z Zemljo — ima doline, vulkane in tudi starodavne sledi nekdanjih rek — je Mars že dolgo v središču znanstvenih raziskav. A tukaj se podobnosti večinoma končajo: današnja atmosfera je za človeka neprimerna, vremenske razmere pa so hladne, suhe in tudi sicer zelo negostoljubne za življenje.

Kljub temu pa je Mars vedno buril človeško domišljijo. Nekoč so nas navduševale zgodbe o morebitnih marsovskih kanalih in oddaljeni inteligenci, danes pa znanstveniki iščejo bolj otipljive dokaze, da je planet v preteklosti morda podpiral vsaj preproste oblike življenja.

Curiosity: od pristanka do valovnih grebenov

Curiosity je na Mars prispel avgusta 2012, potem ko ga je NASA v vesolje izstrelila konec leta 2011. Njegovo glavno raziskovalno območje je Gale Crater, kjer rover z vrsto znanstvenih inštrumentov — od vrtalnika in analizatorjev kamnin do kamer in orodij za preučevanje atmosferskih vzorcev — skuša odgovoriti na ključno vprašanje: ali so bili pogoji na Marsu nekoč ugodni za razvoj mikrobnega življenja?

V zadnjih letih je Curiosity naletel na številne dokaze o vodi na Marsu: mineralne usedline, značilne za vlažno okolje, in ostanke starih rečnih strug. Najnovejša opažanja, ki so bila nedavno objavljena v reviji Science Advances, pa znanstvenike še posebej navdušujejo. Glavni avtorji članka, med njimi John Grotzinger in Michael Lamb s kalifornijskega inštituta Caltech, so odkrili dve vrsti valovnih grebenov v območjih, ki sta jih poimenovali Prow in Amapari Marker Band.

  • Valovni grebeni pri Prow: Nahajajo se na območju, kjer so nekoč obstajale sipine.
  • Valovni grebeni pri Amapari Marker Band: Ležijo v bližini nahajališč kamnin, bogatih s sulfati.

To kaže, da se je toplo in gostejše podnebje z odprto, tekočo vodo pojavljalo večkrat ali v daljših časovnih intervalih — ne le v enem kratkem obdobju.

Nova perspektiva o toplejšem in gostejšem ozračju na Marsu

Ena največjih ugank v marsovski znanosti je, kako je bil planet pred milijardami let videti in kako se je spreminjal skozi čas. Današnja atmosfera je izjemno redka in tankoslojna ter večinoma sestavljena iz ogljikovega dioksida. Temperaturne razlike so drastične, površje pa je skoraj ves čas mrzlo in suho. Zato odkritje valovnih grebenov, ki so se ohranili v kamnini, nakazuje, da je bil Mars nekoč lahko veliko toplejši.

Za nastanek valovnih grebenov je potrebna dovolj gosta atmosfera, da veter sploh lahko ustvarja valove, in dovolj toplote, da je voda ostala tekoča. Po ocenah raziskovalcev so bili marsovski bazeni ali jezerca, kjer so ti grebeni nastali, verjetno le nekaj metrov globoki, z valovi, ki so se dvigali do nekaj milimetrov v višino in bili med seboj oddaljeni nekaj centimetrov.

Prispevek k paleo-klimatskim raziskavam Marsa

Že Rover Opportunity, predhodnik Curiosityja, je leta 2004 na Marsu odkril podobne “valovne sledi”, vendar je bilo dolgo časa nejasno, ali so nakazovale plitva vodna telesa ali pa je šlo za druge procese. S Curiosityjevim odkritjem v Gale Craterju imajo znanstveniki zdaj trdnejše dokaze za obstoj odprte tekoče vode, ki ni bila zamrznjena pod ledeno površino.

Ta vpogled je neprecenljiv za razumevanje starodavnega Marsa. Če je planet včasih imel bolj toplo ozračje in tekočo vodo, to okrepi hipotezo, da je tam lahko obstajalo tudi preprosto mikrobno življenje. Voda velja za enega osnovnih pogojev za življenje, zato so takšna odkritja ključna v iskanju odgovorov na vprašanje, ali smo v vesolju sami.

Razširjeno iskanje življenja

Trenutno Curiosity še naprej raziskuje različne plasti v Gale Craterju. Raziskovalci upajo, da bodo v prihodnjih mesecih in letih odkrili več podobnih sledi nekdanje odprte vode. Te ugotovitve bodo pomagale ustvariti natančnejšo sliko o spremembah, ki so se dogajale v nekdanji marsovski klim

Poleg Curiosityja na Marsu delujejo tudi drugi roverji in orbiterske sonde, ki zbirajo podatke o sestavi tal, mineralih, atmosferi in sezonskih spremembah. S tem širokim naborom informacij želijo znanstveniki rekonstruirati, kako se je Mars iz toplejšega in bolj vlažnega sveta spremenil v suh in hladnejši planet, ki ga poznamo danes.

Pogled v prihodnost

Naslednje generacije roverjev in misij, vključno z ESA-inim ExoMars (zaenkrat zamrznjenim zaradi geopolitike) in NASA-inim Perseverance, bodo še naprej dopolnjevale to razumevanje. Mars ostaja eden najbolj vznemirljivih planetov za raziskovanje: je dovolj podoben Zemlji, da v njem prepoznamo številne geološke procese, a hkrati dovolj tuj, da nam razkriva nepričakovane značilnosti in zgodbe iz svojega davnega obdobja.

Odkritja valovnih grebenov iz obdobja pred 3,7 milijardami let so še en dokaz, da je Mars v preteklosti imel razmere, ki so bile bistveno bolj “zemeljske” od tistih, ki jih vidimo danes. Če so tam res bila širša ali trajnejša plitva jezerca ali jezera, kjer se je voda premikala po zaslugi vetra in ne zamrzovala, bi lahko to pomenilo tudi možnost za obstoj mikroorganizmov. Znanstveniki zdaj še bolj zavzeto iščejo potrditve o organskih spojinah in sledi, ki bi kazale na življenje.