Sveti križ: blagoslov v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha.
Koncept Trojstva ali triade božanskega je bil del naše psihe že tisočletja in se pojavlja v stvarjenjskih zgodbah, mitih, verskih besedilih in svetih spisih po vsem svetu. Vendar pa se Trojstvo še danes vedno šteje za izvorno komponento rimske katoliške cerkve, najbolj znanega na Saboru v Niceji leta 325, prvem ekumenskem saboru krščanskih škofov, kjer so se odločili o skupnih prepričanjih za celotno krščanstvo, vključno s Trojstvom kot trojnem naravi Božjega lica.
Upodobitev krščanske Svete Trojice. Osebe Trojice so identificirane s simboli na njihovih prsih: Sin ima jagnje, Oče oko Previdnosti, in Duh goloba. (Public Domain)
Vendar se sklice na Trojico ali nekaj podobnega pojavljajo v mnogih velikih in manjših religijah. Učena Elaine Pagels je preučevala svete tekstove in v knjigi Gnostični evangeliji (1979) napisala, da so zgodnje krščanske koncepte Trojice oblikovale judovske izraze za opis nedvoumno spolnega Boga, ki so jih kasneje maskulinizirali kristjani. V 9. stoletju je keltski filozof Erigena izzval Augustinovo precej antropomorfno predstavo Trojice skozi njegovo filozofsko stališče Boga kot Nič in Vse.
Karen Armstrongova v svojem pomembnem delu zgodovine religije z naslovom Zgodovina Boga (1994) navaja, da se je krščanska cerkvena oblast borila za ohranjanje nadzora nad doktrino, ki jo je predstavljala javnosti, vključno s pojmovanjem Troedinosti kot treh vidikov Boga, kljub uporu tistih, ki tega niso mogli razumeti kot strukturo ali osebnost. Ta boj se nadaljuje še danes v cerkvah, kjer koncept Troedinosti predstavlja nejasno razumevanje, kdo je Bog in zakaj mora imeti tri različne obraze.
Trojna podoba grške boginje Hekate. (Javna last)
Trojica je ostala ena najskrivnostnejših svetih skrivnosti v krščanstvu, ki še danes v katolištvu povzroča razprave, saj se moderni verniki trudijo pridobiti bolj temeljno razumevanje, zakaj je oseba Boga trojna in ne edinstvena, vendar še vedno vsebuje vse. Vse je eno. Ena je vse.
Trojica v svetovnih religijah
Zanimivo je, da Judaizem zavrača Trojico na podlagi prepričanja, da je dajanje božanskosti Jezusu blasfemično. Po mnenju Judov je bil Jezus človek, ne božanska oseba ali vidik Boga.
Tudi v vzhodnih tradicijah se pojavljajo trojice. Sodobni prevodi knjig, kot so Tao Te Ching (1996), Essential Kabbalah (1995), Bhagavad-Gita (1986) in Tibetan Book of the Dead (1994), nam nudijo nenavadne vpoglede v to, kako se ta koncept trojne narave resničnosti in naše vloge v njej razume in razlaga. V vzhodnih tradicijah ni božanske Zgornjosti ali opisa Trojice.
V Tibetanski knjigi mrtvih se pojavljajo Tri telesa Buddhovstva, ki predstavljajo tri nivoje obstoja. Človek je odgovoren zase na vsakem nivoju. Kot Buddhovstvo postane triada Tri Buddhova Telesa; običajno telo postane Telesa Prikazovanja, govor Telesa Blaženosti in um Telesa Resnice. Tri Buddhova Telesa so povezana s telesom, umom in duhom, lahko bi rekli tudi s konceptom Očeta kot Boga, Sina kot osebnosti in Svetega Duha kot procesa, s katerim se oseba združi z Bogom. To lahko predstavlja bolj združen in procesno orientiran način razlage Svete Trojice.
Kip Bude. (Ed Schipul / CC BY-SA 2.0),
V Tao Te Chingu lahko vidimo vzporednice v Treasureh Trojici ali Treh zakladih Bude, Dharmi (zakon ali dejanje) in Sanghi (skupnosti). Jainisti priznavajo troedinstvo samyag-darsana (pravilnega vpogleda), samyag-jnana (pravilnega znanja) in samyag-caritra (pravilnega ravnanja).
V Bhagavad-Giti najdemo trojno naravo Sebstva, ki jo je hindujski bog Krišna razložil Arjuni, medtem v Kabali, mističnem izročilu judovstva, najdemo podobne koncepte o Svetem Dihu, ki je nujen za združitev s Božanskim, in o treh prvotnih emanacijah iz Ein Sof, Vsega kar Je – Niča, Modrosti in Razumevanja. Te tri emanacije predstavljajo osnovo za vso ostanjoče obstoječnosti na Drevu življenja in o njihovi esenci so privrženci Kabele nagovori, naj jih ne poskušajo razumeti. Morda je tudi vplivnost Svete Trojice v katolištvu zamegljena, tako da je njen pomen privržencem namenoma skrivnosten, vsaj na zavestni ravni.
Reprezentativna slika Ein Sofa in angelskih hierarhij v Kabali. (Javno dobro)
Vietnamski budistični menih Thich Nhat Hanh v knjigi Živeči Buda, Živeči Kristus (1995) primerja zahodne in vzhodne koncepte Trojice. Po srečanju s krščanskimi duhovniki je Hanh izjavil: Povedal sem duhovniku, da čutim, da imamo vsi v sebi seme Svetega Duha, ki ima sposobnost ozdravljanja, preobrazbe in ljubezni. Ko se dotaknemo tega semena, se lahko dotaknemo Boga Očeta in Boga Sina.
Hanh predstavlja idejo Trojice na močan način, kot proces neposrednega spoznavanja Božjega, ki presega vsa religiozna imena in oznake. Trdi, da je najvarnejši način približati se Svetemu Duhu skozi koncept pozornosti in da je nekdo, ki ga oživlja energija Svetega Duha … Sin človeka in Sin Božji … koncept, ki ni tuj budistom, ki so seznanjeni z naravo nedualnosti.
Budistična Trojica, kot jo imenuje Hanh, ki sestoji iz Bude, Dharme in Sanghe, predstavlja Trojico, ki je dostopna vsem sledilcem.
Budistični simbol, ki predstavlja Tri dragulje – Budo, Darma, Sango. (Christopher J Flynn/CC BY-SA 4.0),
Številne katoliške cerkve še vedno uporabljajo Svetega Duha kot orodje, s katerim obvladujejo svoje sledilce, kot grozeč šepetalec, ki izbira, komu se bo spreletel. Katolištvo ločuje vernike od Božjega, medtem ko vzhodne koncepcije združujejo vernike z dihom življenja, ki predstavlja trojico, osredotočeno na proces, ne pa na osebnost. Budizem uči vernike, da je duh na voljo vsakomur in da smo vsi prežeti s sveto sapo.
3: Popolno število
Številka tri se šteje za popolno število, ki združuje dve nasprotnosti. Kabalisti številko tri imenujejo število integracije. Človek ima trojno naravo: telo, um in duh. Morda so naši starodavni predniki razumeli trojno naravo obstoja na najglobljem nivoju podzavesti, kar se je nato prevedlo v simbole in arhetipe, ki jih najdemo v naših izvorih zgodbe, mitov in verskih besedil.
Morda je Sveta Trojica sama po sebi le simbol procesa stvarjenja in ne dejanska osebnost božanskega, zato še naprej povzroča toliko frustracij in razprav v Katoliški cerkvi. Enostavno povedano, iščejo Boga na napačnih mestih.
Sveta Trojica v katoliški veri, okoli leta 1450, Francija. (Javno dobro)
Če pogledamo Trojico kot proces združevanja z Vsem, bi lahko rekli, da je Bog Oče Stvarnik, Sin Stvarstvo, Sveti Duh pa je sveti dih, ki daje življenje fizičnim manifestacijam, kar pomeni proces Ustvarjanja.
Stvarnik ustvarja stvarjenje. Oče. Sveti Duh. Sin. In ker naj bi bili ustvarjeni po Božji podobi, smo sami hoječe, govorilne trojice; ustvarjalci, ki ustvarjajo stvarjenje.
Marie Jones in Larry Flaxman sta soavtorja knjige The Trinity Secret: The Power of Three and the Code of Creation, ki raziskuje koncept, da Sveta Trojica ni omejena na eno veroizpoved ali prepričanje. Povezava do knjige: http://amzn.to/20W2bBp.
Izbrana slika: Deriv; kip Bude (Flickr/CC BY-SA 2.0), Triskele simbol, Ein Sof.,
Popolno število
Popolno število je naravno število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev. Najmanjše popolno število je 6, saj je 6 = 1 + 2 + 3. Naslednje popolno število je 28, saj je 28 = 1 + 2 + 4 + 7 + 14. Do danes so znana le še tri popolna števila – 496, 8128 in 33.550.336. Matematični pomen popolnih števil ostaja skrivnost, vendar pa so bila v preteklosti obkrožena z misticizmom in magijo.
Število 3 velja za popolno število v različnih verskih tradicijah po svetu. V krščanstvu se 3 pogosto uporablja kot simbol svete trojice – Oče, Sin in Sveti Duh. V hinduizmu se 3 uporablja kot simbol Trimurtija – Brahma, Vishnu in Shiva. V budizmu se 3 pogosto uporablja za simbolizacijo Trojne dragulje – Budovega nauka, Sanghe in Bude samega. Poleg tega se lahko število 3 pojavi tudi v drugih simbolih, kot je trikotnik, ki predstavlja harmonijo in ravnovesje. Trikotnik se lahko pojavlja tudi kot simbol za božansko in duhovno, saj ima ena od stranic usmerjeno navzgor proti nebu. V judovstvu se 3 uporablja kot simbol za stvarjenje, saj je Bog ustvaril svet v treh fazah – nebo in zemljo, vode in suho zemljo ter sonce, mesec in zvezde. V islamski tradiciji se 3 uporablja kot simbol za enost v Alahu – en sam Bog, en sam verovanjski sistem in ena usmerjenost (kibla) za molitev. Pomen števila 3 lahko najdemo tudi v drugih kulturah po svetu. Na primer, v kitajski kulturi se uporablja kot simbol sreče in dolgoživosti, v japonski kulturi se uporablja kot simbol harmonije, medtem ko se v afriški kulturi pogosto uporablja kot simbol za enost in enotnost. V skladu s tem lahko rečemo, da je stalna prisotnost števila 3 v različnih tradicijah po svetu dokaz njegovega pomembnega simbolnega pomena in vrednosti, ki jo dajejo ljudje.
Trikotnost ali troedinost je simbol, ki ima velik pomen v mnogih verskih tradicijah po svetu. V mnogih religijah se pojavlja število tri kot sveto, in sicer kot simbol trinitete oziroma trienosti Boga. V krščanstvu se sv. Trojica (Bog Oče, Bog Sin in Sveti Duh) upodablja prav s simbolom trikotnika. Tudi v hinduizmu in budizmu se pojavljajo trojice bogov, ki predstavljajo različne vidike božanstva. Trije so tudi angelški redi, ki v krščanskih tradicijah predstavljajo svetnike, ki so bliže bogu. V judovstvu je na primer trikratno zaporedno izgovarjanje Božjega imena (JHVH) najvišja oblika molitve. V mnogih kulturah se pojavlja tudi simbolika svetega drevesa, ki ima tri veje ali tri korenine. V nekaterih tradicijah trikotnost simbolizira tudi izmenjavo energij ali duhovno preobrazbo. Skupna nit vsem tem simbolom pa je ideja, da trije vidiki tvorijo celoto in da je ta celota bolj kot posamezni deli. Trikotni simbol tako predstavlja popolnost, enotnost in harmonijo.
Vir:(URL)
