Sredi kaosa druge svetovne vojne v zahodni Evropi je francoski arheolog Pierre Montet leta 1940 odkril osupljivo zakladnico v Tanisu, Egiptu. Najdba je bila na ravni legendarnega odkritja nedotaknjene grobnice starega egipčanskega faraona Tutankamona, ki ga je dve desetletji prej odkril Howard Carter. Kljub veličini te izjemne odkritja pa novice niso vzbudile zanimanja v evropski družbi, ki je bila zaposlena s naraščajočim konfliktom na kontinentu.
Zlati ovratnik s kamnom lapis lazuli, ki je pripadal kralju Psusennesu I., je bil najden v njegovem grobu v Tanisu. (John Campana / CC BY 2.0)
Srebrni faraon Psusennes žene predpostavke v napačno smer
Montetovo odkritje na predvečer druge svetovne vojne je bilo grobnica relativno neznanega faraona 21. dinastije starega Egipta, po imenu Psusennes I. Psusennes je bil tretji vladar svoje dinastije, ki je prišla na oblast ob začetku tretjega vmesnega obdobja, času političnih nemirov v Egiptu.
V tem obdobju je bil Egiptov kraljevski položaj razdrobljen, država pa razdeljena med Gornji in Spodnji Egipet. Faraoni dinastije 21 so vladali iz Tanisa, vendar je bil njihov vpliv večinoma omejen na delto reke Nil v Spodnjem Egiptu. Hkrati je bilo Tebe utrjeno uporišče Visokega svečenika Amona, ki je vladal nad Gornjim Egiptom.
Logično se je predpostavljalo, da faraoni 21. dinastije niso imeli veliko moči. Vendar je odkritje grobnice Psusennesa I. to predpostavko podrl. Najopaznejša najdba v grobnici je bila leseni sarkofag iztrgan v čisti srebrni kovini, kar je botrovalo temu, da se je Psusennesa začelo imenovati Srebrni faraon.
Srebrni antropoidni sarkofag Psiusaenesa I., Srebrnega faraona. (Jerzy Strzelecki / CC BY-SA 3.0),
Srebrni in zlati zakladi grobnice Psusennesa
V stari egipčanski kulturi je bilo zlato veljalo za božje meso, srebro pa za njihove kosti. Čeprav je bilo zlata v starodavnem Egiptu več, je bilo srebro še bolj dragoceno, saj je moralo biti uvoženo iz zahodne Azije in Sredozemlja.
Trdna srebrna krsta, najdena v Psusennesovem grobu, je bila dokaz njegovega izjemnega bogastva in moči. Izjemna obrt kovinskih predmetov, ki so jih našli v grobu, vključno s srebrno krsto, nakazuje, da je Psusennes ukazoval delovni sili, potrebni za izdelavo takšnih razkošnih predmetov.
Srebrni antropoidni sarkofag Psusennesa je bil najden znotraj roza granitnega sarkofaga, ki pa je bil spet zaprt v granitni sarkofag. Zanimivo je, da je bil granitni sarkofag prej last faraona Merenptaha iz 19. dinastije, ki je bil naslednik Ramzesa II.
Sama mumija Psusennesa ni preživela časa, zato Montet ni našel njegovega ohranjenega telesa, ampak le kup kosti, črnega prahu in različnih pogrebnih predmetov, med drugim tudi zlato mumijno ploščo in spektakularno trdno zlato masko, ki bi pokrivala obraz faraona.
Zlate smrtne maske faraona Psusennesa I. (Dave Nakayama /CC BY 2.0) so neverjeten primer egipčanske umetnosti. Maske se nahajajo v grobnici faraona v mestu Tanis in so bile odkrite leta 1940. Zlate maske so najbolj prepoznavna oblika staroegipčanske umetnosti in so bile izdelane z natančnostjo in izredno spretnostjo. Maske so bile izdelane za faraone in druge pomembne osebnosti ter so služile kot simbol moči in statusa. Današnji obiskovalci lahko občudujejo zlate smrtne maske v muzejih po vsem svetu kot enega najbolj impresivnih artefaktov starodavne egipčanske kulture.
Ponovna ocena Tretjega vmesnega obdobja
Pomanjkanje ohranjenosti ni presenetljivo, saj je Psusennes pokopan v okolju, ki je bilo nasprotje suhe in puščavskih razmer v Dolini kraljev v Luxorju. Večji del Spodnjega Egipta je namreč sestavljala vlažna in močvirnata zemlja, in tudi Tanis ni bila izjema.
Zaradi pronicanja vode skozi zemljo je mumija Psusennesa propadla, večina lesenih predmetov pa je sčasoma propadla. Kljub temu je Montet uspel izposlovati nekaj neperečih predmetov, kot so kanopske posode in shabti v zakladu znotraj sarkofaga. Ti zakladi so veljali za enake kot tisti iz Tutašamonove grobnice.
Psusennesov izjemni oblasten in bogastven položaj se lahko pripisuje njegovi izredno dolgi vladavini, ki jo je Manetho zabeležil kot trajajočo od 41 do 46 let (med 1047 in 1001 pr. n. št.). Nekateri egipčanski zgodovinarji celo trdijo, da je Psusennes vladal kar 51 let. Glede na politično nestabilnost v tistem obdobju je njegova dolga vladavina res impresivna.
Ob upoštevanju bogastva predmetov, ki so bili najdeni v grobu Psusennesa, skupaj z dolžino njegove vladavine, se zdi, da je ponovna ocena razmer v Egiptu v Tretjem vmesnem obdobju vsaj med vladanjem Srebrnega faraona Psusennesa že zdavnaj potrebna.
Srebrni krst Psusennesa I., imenovan tudi Srebrni faraon. Vir: Aidan McRae Thomson / CC BY-SA 2.0
Fotografija prikazuje srebrnega faraona Psusennesa, ki je bil vladar Egipta med 1047 in 1001 pr.n.št. Njegovo ime v prevodu pomeni Štampiljka božanstva in je bil znan po svoji bogati zakladnici, ki jo je pustil za seboj v grobnici. Njegove posmrtne ostanke so odkrili leta 1940 v grobnici v Tanisu v Egiptu skupaj z več kot 40 tonami zlata in srebra ter koščki dragih kamnov. Srebrna maska, ki jo je nosil na fotografiji, je bila ena najlepših mask med faraoni. Psusennes je bil znan tudi po izboljšanju življenjskih razmer svojih podanikov in začetku gradnje velikega templja v Tanisu.
Psusennes: Srebrni faraon z zakladi, ki se merijo s Tutankhamunovimi, Pripravljeni!
Psusennes, znan tudi kot srebrni faraon, je bil ena najbogatejših in najpomembnejših egipčanskih vladarjev. Njegova bogastva so celo prekašala tista Tutankamona. Njegova dobro ohranjena grobnica v Tanisu (danes Egipt) je odkrila veliko dragocenosti, med katerimi so zlati in srebrni predmeti ter dragulji. Njegovo življenje in vladavina sta bila ključna v času zgodnje egipčanske zgodovine.
Vir:(URL)
