V samo dveh tednih so raziskovalci v tropskem južnem Atlantiku odkrili 31 novih morskih vrst. Med njimi so meduze, rebrače, cevkarji in nenavadna enocelična bitja, ki so dovolj velika, da jih lahko vidimo s prostim očesom. Izjemno odkritje razkriva, kako malo še vedno vemo o življenju pod gladino oceanov.
Mednarodna skupina znanstvenikov je območje v mednarodnih vodah ob brazilski obali raziskovala z raziskovalne ladje R/V Falkor (too), ki jo upravlja Schmidt Ocean Institute. Posebno pozornost so namenili srednjemu delu vodnega stolpca – velikanskemu prostoru med s soncem obsijano gladino in morskim dnom.
31 novih morskih vrst v enem najmanj raziskanih okolij
Ko govorimo o raziskovanju globokega morja, si pogosto predstavljamo morsko dno. Tokrat pa znanstvenikov ni zanimalo samo tisto, kar živi na sedimentih ali skalah. Raziskovali so tako imenovano območje odprte vode, v katerem številna bitja vse življenje plavajo brez stika z dnom.
To je največje življenjsko okolje na našem planetu, vendar ostaja slabo raziskano. Živali, ki živijo v njem, so pogosto prosojne, mehke in zelo občutljive. Zaradi tega jih je s klasičnimi mrežami težko ujeti, ne da bi jih pri tem poškodovali.
Katere nove živali so odkrili?
Med odkritimi organizmi je več skupin nenavadnih morskih živali. Nekatere so videti kot drobne vesoljske ladje, druge kot žareče steklene skulpture.
- 9 vrst meduz,
- 7 vrst cevkarjev oziroma sifonoforov,
- 7 vrst rebrač,
- 4 vrste repatih plaščarjev oziroma larvacejev,
- 2 vrsti velikanskih rizariov,
- 1 vrsto mnogoščetinca iz rodu Tomopteris,
- 1 vrsto postranice, majhnega raka, sorodnega rakovicam in jastogom.
Seštevek predstavlja natanko 31 novih morskih vrst, ki jih znanstveniki pred odpravo še niso poznali. Za njihovo dokončno znanstveno poimenovanje bodo potrebne dodatne primerjave in uradni taksonomski opisi.
Živali, ki so videti kot bitja z drugega planeta
Posebno zanimanje so vzbudile rebrače. To so prosojne živali, ki se skozi vodo premikajo s pomočjo drobnih migetalk. Ko svetloba zadene njihove migetalke, se na telesu pojavijo lesketajoče se mavrične barve.
Nič manj nenavadni niso sifonofori. Čeprav so na prvi pogled podobni eni sami živali, jih v resnici sestavljajo številni specializirani osebki, ki skupaj delujejo kot en organizem. Posamezni deli skrbijo za plavanje, hranjenje, razmnoževanje in obrambo.
Raziskovalci so odkrili tudi štiri nove vrste larvacejev. Gre za drobne živali, podobne paglavcem, ki okoli sebe ustvarijo zapletene sluzaste strukture. Te delujejo kot filtri, s katerimi iz vode lovijo delce hrane.
Med najbolj presenetljivimi najdbami sta bili dve vrsti velikanskih rizariov. Čeprav gre za enocelične organizme, lahko zrastejo dovolj veliki, da jih opazimo s prostim očesom.
Podvodni robot je občutljiva bitja posnel v njihovem okolju
Pomembno vlogo pri raziskovanju je imel daljinsko vodeni podvodni robot SuBastian. Opremljen je bil s kamerami visoke ločljivosti ter napravama DeepPIV in EyeRIS, ki so ju razvili v raziskovalnem inštitutu MBARI.
Laserska tehnologija je znanstvenikom omogočila izdelavo tridimenzionalnih posnetkov prosojnih živali, ne da bi se jih morali dotakniti. Tako so lahko preučili njihovo obliko, gibanje in način plavanja neposredno v naravnem okolju.
Za prikaz najmanjših anatomskih podrobnosti so uporabili tudi posebno kamero, ki deluje na principu fotografiranja senc. Na ladji so nato posamezne primerke fotografirali iz več zornih kotov in izdelali njihove natančne tridimenzionalne modele.
Prvi pogled v žive celice kar na morju
Znanstvena skupina je uporabila tudi odprtokodni konfokalni mikroskop z imenom Squid. Z njim so lahko že na raziskovalni ladji opazovali notranje celične strukture živih organizmov.
Raziskovalcem je tako prvič uspelo na morju tridimenzionalno posneti žive celične strukture nekaterih globokomorskih bitij. Še posebej zanimiv je bil velik enocelični organizem s steklastim ogrodjem, pri katerem so lahko opazovali povezavo med celico in njeno krhko zunanjo strukturo.
DNK je razkrila, da gre za doslej neznane vrste
Samo nenavaden videz še ni dovolj za potrditev nove vrste. Znanstveniki morajo organizem primerjati z že opisanimi vrstami, pregledati njegove telesne značilnosti in analizirati genski zapis.
Tokrat so sekvenciranje DNK izvajali že na raziskovalni ladji. Rezultate so lahko povezali s fotografijami, tridimenzionalnimi posnetki in anatomskimi podatki posameznega primerka. Kombinacija različnih metod je močno pospešila prepoznavanje novih vrst.
Stekleni lignji in hobotnica z nenavadnim plenom
Med odpravo niso opazovali samo novih vrst. Na globini približno 779 metrov so našli mladega steklenega lignja, na okoli 800 metrih pa pelagično hobotnico vrste Haliphron atlanticus, ki se je hranila z živo rdečo meduzo.
Ti živali nista bili predstavljeni kot novi vrsti, vendar njuno opazovanje znanstvenikom pomaga razumeti prehranjevalne odnose v odprtem oceanu. Raziskovalna skupina je bila presenečena nad količino in raznovrstnostjo življenja na območju, ki je bilo pred tem skoraj neraziskano.
Zakaj je odkritje pomembno?
Organizmi v srednjih plasteh oceana so pomemben del morskih prehranjevalnih verig. Nekateri ponoči potujejo proti površju in se čez dan vračajo v globino. Pri tem prenašajo hranila in ogljik med različnimi plastmi oceana.
Boljše poznavanje teh živali je zato pomembno tudi za razumevanje kroženja ogljika, podnebnih procesov in zdravja oceanov. Če vrst ne poznamo, jih težko spremljamo ali zaščitimo pred posledicami segrevanja morja, onesnaževanja in drugih človekovih vplivov.
Ali so nove vrste že dobile znanstvena imena?
Raziskovalci so s kombinacijo anatomskih pregledov in genetskih analiz potrdili, da gre za nove vrste. Njihovo uradno poimenovanje pa zahteva podrobne znanstvene opise, primerjavo z muzejskimi primerki in objavo rezultatov v strokovni literaturi.
Ta postopek lahko traja več mesecev ali celo let. Šele nato posamezna vrsta dobi uradno znanstveno ime in svoje mesto v sistemu živih bitij.
Oceani še vedno skrivajo nepredstavljivo raznolikost
Odkritje 31 novih morskih vrst v samo dveh tednih je močan opomin, da velik del našega planeta še vedno ostaja skrivnost. Sodobni podvodni roboti, tridimenzionalno slikanje in hitra analiza DNK znanstvenikom prvič omogočajo, da občutljiva globokomorska bitja preučujejo skoraj nedotaknjena.
Če je bilo na enem samem območju v tako kratkem času mogoče najti več deset novih vrst, se v nepreiskanih delih oceanov verjetno skrivajo še tisoči organizmov, ki jih človeštvo še nikoli ni videlo.
Viri: Schmidt Ocean Institute, Bigelow Laboratory for Ocean Sciences in Smithsonian National Museum of Natural History.
