Homerjeva Iliada v mumiji je eno najbolj presenetljivih arheoloških odkritij zadnjih let. V približno 1.600 let stari grobnici v Egiptu so raziskovalci našli mumijo, na njenem trebuhu pa papirus z odlomkom znamenitega starogrškega epa.
Papirus ni bil odložen poleg pokojnika kot običajen grobni predmet. Med mumificiranjem so ga namerno položili na telo in prekrili s povoji. Prav zaradi tega je najdba tako posebna.
Po navedbah Univerze v Barceloni je to prvi znani primer, ko je bilo grško književno besedilo namenoma vključeno v postopek mumificiranja.
Homerjeva Iliada v mumiji je presenetila arheologe
Mumijo so odkrili v grobnici številka 65 v sektorju 22 nekropole Al Bahnasa. Na tem območju je nekoč stalo staroegipčansko mesto Oksirinh oziroma Oxyrhynchus, ki je bilo v grško-rimskem obdobju eno pomembnejših mest v Egiptu.
Izkopavanja so potekala med novembrom in decembrom 2025. Ko so strokovnjaki začeli podrobneje pregledovati mumijo, so na predelu trebuha opazili poškodovan papirus.
Gradivo so januarja in februarja 2026 v laboratoriju pregledali konservatorji, papirologi in jezikoslovci. Analiza je pokazala, da grško besedilo pripada drugemu spevu Homerjeve Iliade.
Šlo je za del znamenitega Kataloga ladij, v katerem so našteti grški poveljniki, njihove čete in ladje, s katerimi naj bi odpluli proti Troji.
Zakaj je Homerjeva Iliada v mumiji tako pomembna?
Arheologi so v egipčanskih mumijah že odkrivali grške papiruse. Toda besedila, ki so bila vključena v pogrebne obrede, so bila praviloma magična, zaščitna ali verska.
Tokrat je bilo drugače. Najdeni papirus vsebuje odlomek književnega dela, ki ni bil napisan kot pogrebno ali magično besedilo.
Raziskovalci zato še ne vedo, zakaj je bil odlomek Iliade položen na pokojnikov trebuh. Mogoče je, da je imel zaščitni pomen, da je bil pomemben za pokojnika ali da so ga v obredu uporabili zaradi simbolike potovanja grških junakov proti Troji. Vendar nobena od teh razlag še ni potrjena.
Vodje arheološke odprave poudarjajo, da različne možnosti še proučujejo. Za zdaj je mogoče zanesljivo trditi le, da papirus ni končal med povoji po naključju.
Odlomek govori o ladjah, ki so odplule proti Troji
Katalog ladij je eden najbolj znanih, a tudi najbolj nenavadnih delov Iliade. V njem Homer našteva grške sile, ki so sodelovale v legendarni odpravi proti mestu Troja.
Besedilo vsebuje imena poveljnikov, krajev in število ladij, ki naj bi jih posamezne pokrajine poslale v vojno. Za zgodovinarje je ta del pomemben tudi zato, ker predstavlja nekakšen zemljevid grškega sveta, kot ga je poznalo starodavno izročilo.
Iliada je nastala veliko pred mumijo, v kateri so našli papirus. Ep tradicionalno pripisujejo Homerju in ga običajno umeščajo v 8. stoletje pred našim štetjem. Mumija pa izvira iz obdobja, ko je bil Egipt pod rimsko oblastjo.
Odkritje tako povezuje zgodbo o Trojanski vojni z egipčanskimi pogrebnimi običaji več stoletij pozneje.
Mesto, v katerem so našli na tisoče starodavnih besedil
Oksirinh leži približno 190 kilometrov južno od Kaira ob rokavu Nila, imenovanem Bahr Yussef. Arheologi ga že dolgo poznajo kot eno najpomembnejših najdišč starih papirusov.
Od konca 19. stoletja so na tem območju odkrili ogromno grških in drugih besedil. Med njimi so bila književna dela, zasebna pisma, pogodbe, uradni dokumenti, verska besedila, horoskopi in celo deli del, ki so veljala za izgubljena.
Zato najdba odlomka Iliade v Oksirinhu sama po sebi ni nenavadna. Presenetljivo je predvsem mesto, kjer so ga našli – neposredno na mumificiranem telesu in znotraj pogrebnega obreda.
Grobnica je skrivala še druge nenavadne predmete
V odkritem pogrebnem kompleksu so bile tri apnenčaste komore z mumijami in okrašenimi lesenimi sarkofagi. Številni predmeti so bili poškodovani zaradi ropanja grobnic v preteklosti.
Arheologi so na širšem območju odkrili tudi mumije z zlatimi in bakrenimi jeziki. Takšni predmeti naj bi pokojnikom po takratnem verovanju omogočili, da bi v posmrtnem življenju govorili z bogovi, predvsem z Ozirisom.
Najdbe kažejo na preplet egipčanskih, grških in rimskih običajev. Prebivalci takratnega Egipta očitno niso zgolj prevzemali tujih vplivov, temveč so jih združevali s starejšimi lokalnimi verovanji.
Skrivnost papirusa še ni dokončno pojasnjena
Čeprav so raziskovalci besedilo že prepoznali, ostaja najpomembnejše vprašanje brez odgovora: zakaj je nekdo odlomek Homerjeve Iliade položil na telo pokojnika?
Je šlo za zaščito na poti v posmrtno življenje? Je imel pokojnik poseben odnos do Homerjevega dela? Ali je papirus v tistem času dobil nov, danes pozabljen simbolni pomen?
Odgovore bi lahko prinesle nadaljnje raziskave mumije, grobnice in drugih papirusov, ki jih strokovnjaki še restavrirajo.
Homerjeva Iliada v mumiji zato ni samo nenavadna arheološka zanimivost. Je dokaz, da so se književnost, vera in pogrebne navade v rimskem Egiptu prepletale na načine, ki jih sodobni raziskovalci šele začenjajo razumeti.
