Dva meteorska roja konec julija bosta skoraj istočasno dosegla vrhunec. V noči s 30. na 31. julij 2026 bodo na nebu dejavni Južni delta Akvaridi in alfa Kaprikornidi.
Pojav bo mogoče spremljati tudi iz Slovenije, vendar letošnje razmere ne bodo idealne. Le dva dni pred vrhuncem bo nastopila polna Luna, zato bo v noči opazovanja osvetljenega približno 98 odstotkov njenega površja.
Močna mesečina bo zakrila veliko šibkejših meteorjev. Kljub temu bo še vedno mogoče opaziti svetlejše utrinke in morebitne ognjene krogle, po katerih so znani predvsem alfa Kaprikornidi.
Kdaj bosta dva meteorska roja konec julija dosegla vrhunec?
Ameriško meteorsko društvo napoveduje, da bosta Južni delta Akvaridi in alfa Kaprikornidi vrhunec dosegla v noči s četrtka, 30. julija, na petek, 31. julija 2026.
Oba meteorska roja sta dejavna daljše obdobje. Južne delta Akvaride je mogoče opazovati od sredine julija do druge polovice avgusta, alfa Kaprikornidi pa so dejavni od začetka julija približno do sredine avgusta.
To pomeni, da opazovanje ni omejeno na eno samo noč. Meteorje lahko opazimo tudi nekaj dni pred napovedanim vrhuncem in po njem, čeprav je njihovo število takrat praviloma nekoliko manjše.
Najpomembnejši podatki za opazovanje
- Vrhunca: noč s 30. na 31. julij 2026
- Najprimernejši čas: od polnoči do jutranjega svita
- Smer opazovanja iz Slovenije: južni in jugovzhodni del neba
- Potrebna oprema: posebna oprema ni potrebna
- Glavna ovira: skoraj polna Luna
Južni delta Akvaridi prinašajo več šibkejših meteorjev
Južni delta Akvaridi so močnejši od obeh rojev. Njihova navidezna izhodiščna točka oziroma radiant leži v ozvezdju Vodnarja.
V popolnoma temnih in idealnih razmerah lahko roj doseže teoretično zenitno urno število približno 25 meteorjev. To ne pomeni, da bo opazovalec iz Slovenije dejansko videl 25 utrinkov na uro.
Zenitno urno število predpostavlja popolnoma temno nebo, dobro vidljivost in radiant visoko nad opazovalcem. Vodnar je iz Slovenije razmeroma nizko nad južnim obzorjem, poleg tega bo prisotna močna mesečina. Dejansko število vidnih meteorjev bo zato občutno manjše.
Meteorji Južnih delta Akvaridov v Zemljino ozračje vstopajo s hitrostjo približno 41 kilometrov na sekundo. Pogosto so razmeroma šibki in ne puščajo dolgotrajnih svetlobnih sledi, zato jih mesečina hitro prekrije.
Za njihov izvor najpogosteje omenjajo komet 96P/Machholz, vendar povezava še ni povsem dokončno potrjena.
Alfa Kaprikornidi lahko ustvarijo svetle ognjene krogle
Alfa Kaprikornidi so manj številčen meteorski roj. V idealnih pogojih običajno ne proizvedejo več kot približno pet meteorjev na uro.
Njihova posebnost niso velika števila, temveč svetli in počasnejši meteorji. Občasno lahko ustvarijo izrazite ognjene krogle, ki so dovolj svetle, da jih opazimo tudi ob nekoliko slabših razmerah.
Alfa Kaprikornidi v ozračje vstopajo s hitrostjo približno 23 kilometrov na sekundo, zato so v primerjavi z drugimi meteorskimi roji precej počasni. Njihov radiant leži v območju ozvezdja Kozoroga.
Roj povezujejo s kometom 169P/NEAT. Njegovi delci se ob trku z Zemljinim ozračjem močno segrejejo in ustvarijo svetlobne sledi, ki jim v vsakdanjem jeziku pravimo utrinki.
Polna Luna bo letos največja ovira
Polna Luna bo v Sloveniji nastopila 29. julija 2026 ob 16.35. Ko bosta meteorska roja dosegla vrhunec, bo Luna še vedno približno 98-odstotno osvetljena.
Ameriško meteorsko društvo opozarja, da bo svetla mesečina opazovanje obeh rojev močno otežila. Največ težav bo povzročila pri Južnih delta Akvaridih, ker je večina njihovih meteorjev šibkejših.
Kljub temu opazovanja ni treba popolnoma opustiti. Svetlejši alfa Kaprikornidi in posamezne ognjene krogle lahko ostanejo vidni tudi ob prisotnosti Lune.
Pomaga lahko, če se postavimo tako, da Luno zakrije drevo, stavba ali drug predmet. Pri tem mora preostali del neba ostati čim bolj odprt.
Kako meteorska roja opazovati iz Slovenije?
Za opazovanje meteorjev ne potrebujemo teleskopa ali daljnogleda. Ti napravi pokažeta le majhen del neba, meteorji pa se lahko pojavijo kjerkoli nad nami.
Najprimernejši je varen in odprt prostor z dobrim pogledom proti južnemu in jugovzhodnemu delu neba. Izogibajmo se mestni razsvetljavi, cestnim svetilkam in močno osvetljenim objektom.
- Poiščite varen prostor čim dlje od mestnih luči.
- Na opazovališče pridite vsaj 20 minut pred začetkom opazovanja.
- Telefon nastavite na najnižjo svetlost ali ga pospravite.
- Ulezite se ali uporabite nastavljiv stol, da boste videli čim večji del neba.
- Ne glejte samo proti radiantu, temveč nekoliko stran od njega.
- Opazujte vsaj 30 do 60 minut, saj meteorji ne prihajajo v enakomernih presledkih.
Iz Slovenije bo najprimernejši čas po polnoči, še posebej med približno 1. in 4. uro zjutraj. Takrat bosta območji Vodnarja in Kozoroga primerneje postavljeni nad južnim obzorjem.
Zakaj meteorje imenujemo utrinki?
Čeprav govorimo o zvezdnih utrinkih, pojav nima neposredne povezave z zvezdami. Meteor nastane, ko majhen delec kamna ali prahu z veliko hitrostjo vstopi v Zemljino ozračje.
Delec zaradi trkov z delci zraka močno segreje in ionizira okoliški zrak. Tako nastane svetla sled, ki jo z Zemlje vidimo kot kratek blisk oziroma utrinek.
Večina delcev je zelo majhnih in v ozračju popolnoma razpade. Le redki večji kosi preživijo pot do tal; takrat jih imenujemo meteoriti.
Kako lahko razlikujemo oba meteorska roja?
Meteorji se lahko pojavijo na različnih delih neba. Pripadnost posameznemu roju določimo tako, da njegovo pot navidezno podaljšamo nazaj.
Če sled vodi proti območju ozvezdja Vodnarja, je meteor verjetno pripadal Južnim delta Akvaridom. Če pot vodi proti Kozorogu, je lahko pripadal alfa Kaprikornidom.
Alfa Kaprikornidi so navadno počasnejši in lahko postanejo zelo svetli. Južni delta Akvaridi so hitrejši, številčnejši in večinoma šibkejši.
Če bo Luna premočna, avgusta prihajajo Perseidi
Opazovalci, ki bodo konec julija zaradi močne mesečine razočarani, bodo imeli kmalu novo priložnost. Perseidi bodo leta 2026 vrhunec dosegli v noči z 12. na 13. avgust.
Takrat bodo pogoji bistveno boljši, saj bo Luna v mlaju. Temno nebo bi lahko omogočilo opazovanje veliko večjega števila meteorjev kot ob julijskem dvojnem vrhuncu.
Južni delta Akvaridi in alfa Kaprikornidi bodo v začetku avgusta še vedno dejavni. Na nebu se jim bodo pridružili tudi Perseidi, zato bo mogoče v eni noči opaziti meteorje iz več različnih smeri.
Dva meteorska roja konec julija sta vredna opazovanja
Dva meteorska roja konec julija letos ne bosta ustvarila popolnega nebesnega spektakla, kakršnega bi lahko opazovali brez mesečine. Skoraj polna Luna bo skrila večino šibkejših meteorjev.
Kljub temu lahko potrpežljivi opazovalci iz Slovenije zagledajo posamezne svetle utrinke in počasne ognjene krogle alfa Kaprikornidov.
Za najboljšo možnost izberite odprt prostor zunaj mesta, Luno zakrijte z naravno oviro in nebu namenite vsaj eno uro. Pri meteorskih rojih je včasih dovolj že en sam izjemno svetel meteor, da noč ostane v spominu.
