Obredi zdravljenja in magije: v avstralski jami so 25.000 let sežigali travo

Jama Cloggs Cave leži na tradicionalnem ozemlju ljudstva GunaiKurnai v pokrajini East Gippsland na jugovzhodu Avstralije. V njej zaradi pomanjkanja svetlobe ne rastejo rastline, zato so morali večino rastlinskega materiala, odkritega globoko v notranjosti, vanjo prinesti ljudje ali živali.

Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Environmental Archaeology, je pokazala, da so staroselski prebivalci iz okolice izbirali cele šope trav, jih prenašali v jamo in tam sežigali. Sčasoma so posamezne plasti prekrili novi sedimenti, zato so se sledi ponavljajočih se dejavnosti ohranile več tisočletij.

Obredi zdravljenja in magije v jami Cloggs Cave

Cloggs Cave za ljudstvo GunaiKurnai ni bila običajen bivalni prostor. Arheološke najdbe, ustno izročilo in etnografski zapisi kažejo, da je šlo za odmaknjen in poseben kraj, povezan z duhovnimi praksami.

V zapisih iz 19. stoletja so omenjeni vplivni in izobraženi duhovni poznavalci, imenovani mulla-mullung. To so bili moški in ženske, povezani z zdravljenjem, zaščitnimi praksami, magijo, duhovnim svetom in v nekaterih primerih tudi z obredi, namenjenimi škodovanju ali preklinjanju.

Pepel se je po tradicionalnem izročilu lahko uporabljal pri različnih obredih. Z njim je bilo mogoče označiti prostor, izvajati duhovne postopke ali zaznavati sledi ljudi in duhovnih bitij, ki so vstopila v jamo.

Raziskovalci opozarjajo, da samo iz posameznega ožganega ostanka ni mogoče ugotoviti natančnega namena vsakega ognja. Razlaga o obredni uporabi temelji na povezovanju več neodvisnih dokazov: pepelnih plasti, stoječega kamna, rastlinskih ostankov, drugih ritualnih predmetov ter kulturnega znanja skupnosti GunaiKurnai.

Kaj so fitoliti in zakaj so pomembni?

Osrednjo vlogo pri odkritju imajo fitoliti. To so mikroskopska telesca iz silicijevega dioksida, ki nastajajo v tkivih rastlin. Ko rastlina odmre in razpade, lahko fitoliti ostanejo v zemlji ali sedimentu še zelo dolgo.

Ker se praviloma ne prenašajo daleč od kraja, kjer je rastlina razpadla, lahko arheologom povedo, katere rastline so bile prisotne na določenem mestu. Na fitolitih se lahko ohranijo tudi spremembe, ki nastanejo zaradi segrevanja, na primer potemnitev, deformacija ali delno taljenje.

Znanstveniki so pod mikroskopom pregledali več tisoč fitolitov iz dveh izkopnih območij v jami. Prepoznali so 29 različnih oblik, povezanih s travami, zelišči in lesnatimi rastlinami.

Daleč najpogostejši so bili fitoliti trav, ki so v posameznih vzorcih predstavljali do 97 odstotkov vseh odkritih primerkov. Pri nekaterih vzorcih je bilo do približno 18 odstotkov fitolitov ožganih ali staljenih.

V jamo so prinašali cele rastline

Med najpomembnejšimi ugotovitvami je odkritje fitolitov iz različnih delov trav: korenin, stebel, listov in cvetnih delov. To kaže, da ljudje niso prinašali samo izbranih užitnih ali uporabnih delov, temveč cele rastline.

Izbira rastlin očitno ni bila naključna. Okolico jame so nekoč pokrivali obrečni gozdovi, odprti gozdovi in travnate površine z veliko različnimi rastlinskimi vrstami. Kljub temu v analiziranih plasteh prevladujejo trave, medtem ko so ostanki zelišč in lesnatih rastlin razmeroma redki.

Raziskovalci zato sklepajo, da so starodavni prebivalci trave načrtno nabirali v bližnji okolici in jih odnašali v notranjost jame, kjer so jih razprostrli v tanke plasti ter sežgali.

73 pepelnih plasti okoli stoječega kamna

V zgornjem delu izkopanih sedimentov so arheologi prepoznali 73 tankih, dobro ločenih in večinoma pepelnih plasti. Nastajale so približno med 4.400 in 1.600 leti pred sedanjostjo.

Med njimi so našli tudi približno 28 centimetrov visok stoječi kamen, ki so ga ljudje v jami postavili pred približno 2.000 leti. Okoli kamna so več stoletij kopičili in sežigali mehke rastlinske materiale.

V pepelnih plasteh skoraj ni bilo večjih kosov oglja. To nakazuje, da ogenj ni temeljil predvsem na kurjenju debelega lesa, temveč na razmeroma hladnem sežiganju trav, listov, lubja in podobnega mehkega rastlinskega materiala.

Sledi uporabe rastlin segajo 25.000 let v preteklost

Ožgani fitoliti so bili odkriti v različnih globinah in časovnih obdobjih. Njihova prisotnost kaže, da so ljudje v Cloggs Cave prinašali rastline in uporabljali ogenj skozi velik del približno 25.000 let dolge zgodovine obiskovanja jame.

To ne pomeni nujno, da je bil vsak ogenj v vseh obdobjih del popolnoma enakega obreda. Dokazi pa kažejo na izjemno dolgo kontinuiteto odnosa med ljudmi, rastlinami, ognjem in posebnim jamskim prostorom.

V globljih plasteh so arheologi že prej odkrili tudi obrezane lesene palice, namazane z živalsko ali človeško maščobo, ki so bile položene v majhna ognjišča. Najdbe, stare približno 11.000 in 12.000 let, se po svoji zasnovi presenetljivo dobro ujemajo z obrednimi praksami, opisanimi v poznejših etnografskih virih.

Arheologija v sodelovanju s skupnostjo GunaiKurnai

Raziskava ni nastala brez sodelovanja tradicionalnih skrbnikov območja. Izkopavanja je zahtevala organizacija GunaiKurnai Land and Waters Aboriginal Corporation, predstavniki skupnosti pa so sodelovali pri načrtovanju raziskave, terenskem delu, razlagi ugotovitev in predstavitvi rezultatov.

Takšen pristop je pomemben, ker arheološki predmeti sami po sebi pogosto ne razkrijejo celotnega pomena nekdanjih dejavnosti. Kulturno znanje ljudstva GunaiKurnai pomaga najdbe razumeti v širšem zgodovinskem in duhovnem kontekstu.

Zakaj je odkritje tako pomembno?

Cloggs Cave ponuja redek pogled v izjemno dolgo kulturno zgodovino enega prostora. Ne gre samo za vprašanje, katere rastline so ljudje uporabljali, temveč tudi, kako so jih izbirali, prenašali, sežigali in vključevali v družbene ter duhovne prakse.

Študija hkrati kaže, kako veliko informacij se lahko skriva v ostankih, ki so s prostim očesom skoraj nevidni. Mikroskopski delci silicija so pomagali rekonstruirati dejavnosti, ki so se v temi avstralske jame odvijale pred več tisoč generacijami.

Najdbe potrjujejo, da znanje staroselskih skupnosti ni samo dopolnilo arheološkim raziskavam. V določenih primerih je ključno za pravilno razumevanje predmetov, rastlinskih ostankov in prostora, v katerem so bili odkriti.