X-59 : tihi nadzvočni let NASA in Lockheed Martin je uspešno opravil prvi let

Zanimivo
Avtor: Zanimivo 1.1k Ogledov Predviden čas branja: 7 min
Predviden čas branja: 7 min

Prvi let X-59 potrjuje tihi nadzvočni napredek NASA in Lockheed Martin. Sledi kampanja testov za merjenje »tihega buma« nad kopnim.

X-59, tihi nadzvočni demonstrator NASA in Lockheed Martin Skunk Works, je prvič poletel. Zakaj je to pomembno za vas? Tišji nadzvočni preleti lahko nekoč skrajšajo medcelinske poti in zmanjšajo hrup nad skupnostmi – tudi v Evropi.

28. oktobra 2025 je letalo X-59 vzletelo iz obrata U.S. Air Force Plant 42 v Palmdaleu (Kalifornija) in pristalo blizu NASA Armstrong Flight Research Center v Edwardsu. Med prvim letom je potrdilo začetne letalne lastnosti, delovanje sistemov za zračne podatke in varno pristalo. Sporočilo za javnost (PRNewswire) je izpostavilo partnerstvo med Lockheed Martin Skunk Works (NYSE: LMT) in NASA; v njem sta mejnik pozdravila OJ Sanchez (Lockheed Martin) in Sean Duffy, vršilec dolžnosti administratorja NASA.

Zakaj je X-59 pomemben za potnike in skupnosti

Glavna težava nadzvočnega letenja nad kopnim je zvočni bum – nenaden, močan pok, ki nastane, ko zrakoplovi presegajo hitrost zvoka. X-59 je zasnovan tako, da mehča ta bum v bolj »tihi bum«: kratkotrajen, bistveno manj moteč zvok.

Če bo NASA z zbranimi podatki skupaj z regulatorji določila sprejemljive pragove hrupa, bi to lahko odprlo vrata nadzvočnim komercialnim letom nad kopnim. To potencialno pomeni hitrejša potovanja: denimo krajši časi na daljših evropskih koridorjih ali hitrejše povezave med celinami, ko so rute deloma nad kopnim. Pri tem je ključna sprejemljivost hrupa za skupnosti, ne le tehnološka zmožnost letala.

Primer: danes so nadzvočni preleti večinoma omejeni na oceane. V prihodnosti bi lahko – če bodo pragovi hrupa in pravila to dovoljevali – prišlo do posebnih koridorjev nad naseljenimi območji, kjer bi »tihi bum« ostal pod sprejemljivo ravnjo.

Kako bo potekalo testiranje in kaj bodo merili

Prvi let je šele začetek. Lockheed Martin Skunk Works bo skupaj z NASA vodil začetno kampanjo preskusnih letov in v naslednjih mesecih postopno širil letalni ovoj. To pomeni preizkuse pri večjem razponu hitrosti, višin in konfiguracij.

Načrtovani so tudi prvi nadzvočni preleti pri hitrosti in višini, optimirani za »tihi bum«. NASA bo pri tem:

  • merila zvočni podpis X-59 z naprednimi senzorji,
  • izvajala preizkuse sprejemljivosti v skupnostih,
  • zbirala podatke za določitev pragov hrupa, primernih za regulativo.

Gre za podatke, ki jih regulatorji – v ZDA in globalno – potrebujejo, da lahko razmislijo o posodobitvi pravil za nadzvočni let nad kopnim.

Kdo stoji za projektom in kje potekajo preizkusi

X-59 nastaja v legendarnih Lockheed Martin Skunk Works v partnerstvu z NASA. Skunk Works ima dolgo zgodovino naprednih letalskih projektov, tokrat pa združuje aerodinamično oblikovanje in integracijo sistemov z raziskovalno agendo NASA.

Prvi let se je zgodil v Palmdaleu na U.S. Air Force Plant 42, pristajanje pa je potekalo v bližini NASA Armstrong Flight Research Center v Edwardsu – dveh ključnih lokacijah ameriškega letalskega raziskovanja in testiranja. V sporočilu je mejnik pozdravil OJ Sanchez, podpredsednik in generalni direktor Lockheed Martin Skunk Works, ter Sean Duffy kot vršilec dolžnosti administratorja NASA.

Lockheed Martin kot javno kotirajoče podjetje (NYSE: LMT) projekt izpostavlja tudi kot primer industrijsko-vladnega sodelovanja, ki lahko prinese nove standarde za prihodnost letalstva.

Tehnologija »tihega buma« na kratko

Kaj X-59 počne drugače? Namesto da bi nastal en sam močan zvočni pok, letalo z aerodinamično obliko – vključno z dolgo, elegantno nosno konico in porazdelitvijo volumna – razprši in preoblikuje udarne valove. Posledica je kratkotrajen, bistveno tišji zvočni odziv na tleh.

Nadzvočni let pomeni hitrejšo vožnjo od zvoka (Mach 1), ki je pri morski gladini približno 1.235 km/h. X-59 želi dokazati, da je mogoče leteti nad to mejo, ne da bi na tleh nastajali rušilni zvočni učinki. Pri tem ima ključno vlogo letenje pri izbranih višinah in hitrostih, kjer se zvočni podpis najmanj prenaša do tal.

Pomembno: X-59 ni komercialno letalo, temveč raziskovalna platforma. Njegovo poslanstvo je zbrati podatke in pokazati, da je tihi nadzvočni let tehnično in družbeno sprejemljiv.

Kaj to pomeni za Slovenijo in Evropo

Če bo program X-59 uspešen, bodo podatki podlaga za mednarodne pogovore o hrupnih pragovih (npr. v okviru ICAO) in kasnejše regulativne korake v ZDA ter Evropi (npr. EASA). To bi lahko odprlo prostor za nove generacije poslovnih letal in morda nekoč tudi večja komercialna plovila, ki bodo nad kopnim letela nadzvočno – pod pogojem, da izpolnijo »tihi« kriterij.

Za slovenske potnike to ne pomeni takojšnjih sprememb urnikov, a smer je jasna: hitrejše medcelinske povezave z manjšim vplivom na skupnosti. Letalska industrija, raziskovalci in regulatorji bodo zdaj pozorno spremljali rezultate meritev v skupnostih.

Povzetek ključnih točk

  • Prvi let X-59 je uspešno potrjen (28. oktober 2025, Palmdale–Edwards, Kalifornija).
  • Cilj: tihi nadzvočni let in podatki za pragove hrupa nad kopnim.
  • Sledi širitev letalnega ovoja in nadzvočni preleti za merjenje »tihega buma«.
  • NASA bo merila zvočni podpis in izvajala preizkuse sprejemljivosti v skupnostih.
  • Potencial: v prihodnosti hitrejše letenje nad kopnim z bistveno manj hrupa.

FAQ

Kdaj bodo prvi nadzvočni preleti X-59?
V naslednjih mesecih, ko bodo ekipe postopno širile letalni ovoj in izbrale hitrosti ter višine, optimizirane za »tihi bum«.

Kako glasen je »tihi bum« v primerjavi s klasičnim zvočnim pokom?
Namen X-59 je spremeniti glasen pok v kratkotrajen, bistveno manj moteč zvok – bližje oddaljenemu potrkavanju kot eksplozivnemu poku. Natančna raven bo ocenjena z meritvami NASA in odzivi skupnosti.

Kdaj lahko pričakujemo komercialne nadzvočne lete nad kopnim?
To je odvisno od rezultatov meritev, sprejemljivosti v skupnostih in regulatornih odločitev. X-59 zagotavlja podatke, na katerih bodo temeljile morebitne prihodnje spremembe pravil.

Vir sporočila: Lockheed Martin Aeronautics; PRNewswire, 28. oktober 2025.