Poraba nagrobnih sveč v Sloveniji je padla s 6.856 t (2010) na 3.610 t (2024) — reciklira se več kot 80 % zbranih sveč.
Koristi: hitro razumete spremembe v porabi nagrobnih sveč v Sloveniji, kako poteka zbiranje in recikliranje ter katere okolju prijazne alternative izbrati.
Nagrobne sveče – kaj se je spremenilo v količini sveč na trgu
Med letoma 2010 in 2024 se je količina nagrobnih sveč na trgu v Sloveniji zmanjšala s 6.856 ton (2010) na približno 3.610 ton (2024) — skoraj −48 %. Količina v 2024 je blizu ravni 2023, ko je znašala 3.544 ton.
Pri upoštevanju povprečne teže nove sveče 430 g je bilo v Sloveniji v letu 2024 kupljenih približno 8,4 milijona sveč, kar pomeni približno 3,9 sveče na prebivalca. V članku je tudi navedeno, da Slovenci letno prižgemo približno 16 milijonov sveč.
Kako deluje zbiranje in predelava odpadnih nagrobnih sveč
Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami ureja Uredba o odpadnih nagrobnih svečah. Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti zahteva, da proizvajalci in uvozniki na lastne stroške zagotovijo zbiranje ter predelavo vseh odpadnih sveč, ki nastanejo v Sloveniji.
Odpadne nagrobne sveče se ločeno zbirajo na pokopališčih in v njihovi neposredni bližini. Sistem zajema tako klasične parafinske kot elektronske sveče z baterijami — ne glede na material ohišja (plastika, kovina, steklo).
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ugotavlja, da sistem deluje učinkovito. Leta 2023 je bilo predelanih in recikliranih 80,3 % vseh zbranih sveč, kar presega zahteve iz uredbe. Od leta 2024 v Sloveniji delujeta 2 izvajalca predelave.
Okoljski izzivi in priporočila
Ministrstvo opozarja, da nepravilno zbiranje, skladiščenje ali obdelava odpadnih sveč lahko povzročajo neželene okoljske vplive in nastajanje dodatnih odpadkov. Hkrati navaja možnosti, s katerimi obiskovalci pokopališč zmanjšajo okoljski odtis obeležij.
Priporočene okolju prijaznejše alternative
- Lončnice (trajne rastline) namesto enkratnih sveč.
- Naravni aranžmaji iz lokalnih materialov.
- Sveče z možnostjo ponovnega polnjenja ali brez PVC ohišij.
Predmeti, ki nadomeščajo sveče (npr. poslikani kamni, leseni spominki), niso odpadne sveče in jih je treba odložiti v ustrezne zabojnike za druge vrste odpadkov ali jih večkrat uporabiti.
Koliko odpadnih sveč nastane in koliko se reciklira?
V Sloveniji letno nastane okoli 1.500 ton odpadnih nagrobnih sveč. Leta 2023 je bilo recikliranih 80,3 % zbranih sveč, kar ministrstvo navaja kot preseganje zahtev iz uredbe.
Praktični nasveti za obiskovalce pokopališč (kontrolni seznam)
- Uporabljajte polnilne sveče ali sveče brez PVC ohišij.
- Obstojne lončnice in leseni spominki zmanjšajo količino odpadkov.
- Ločeno odložite odpadne sveče v zbirnih zabojnikih na pokopališčih.
- Elektronske sveče (z baterijami) vrnite v predal za odpadne sveče — sistem jih zajema ne glede na ohišje.
- Ne mečite sveč v mešane odpadke; to otežuje reciklažo.
Primeri in razlaga številk
Če vzamemo 3.610 ton sveč v letu 2024 in delimo s povprečno težo 430 g, dobimo približno 8,4 milijona sveč. To sovpada s podatkom o približno 3,9 sveče na prebivalca v 2024.
Ključne ugotovitve
- Poraba nagrobnih sveč se je med 2010 in 2024 skoraj prepolovila (−48 %).
- Sistem ločenega zbiranja in predelave deluje; leta 2023 je bilo recikliranih 80,3 % zbranih sveč.
- Proizvajalci in uvozniki so odgovorni za zbiranje in predelavo na lastne stroške po uredbi.
- Obiskovalci pokopališč naj izberejo polnljive sveče, lončnice ali naravne aranžmaje, da zmanjšajo odpadke.
FAQ
1. Koliko sveč na prebivalca porabimo v Sloveniji?
V letu 2024 je bilo kupljenih približno 8,4 milijona sveč — to pomeni približno 3,9 sveče na prebivalca.
2. Kako naj pravilno odložim odpadno nagrobno svečo?
Odpadne nagrobne sveče ločeno odložite v zabojnike na pokopališčih ali v njihovi neposredni bližini. Sistem zajema tudi elektronske sveče z baterijami in vse vrste ohišij.
3. Ali se sveče reciklirajo in koliko?
Da. Leta 2023 je bilo v Sloveniji recikliranih 80,3 % zbranih sveč; ministrstvo navaja, da sistem deluje učinkovito in da delujeta dva izvajalca predelave od leta 2024.
Vir podatkov: članek z dne 31. 10. 2025 in izjave Ministrstva Republike Slovenije za okolje, podnebje in energijo.
